FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO

DITYLENCHUS MYCELIOPHAGUS  Goodey, 1958

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

  • Samice: L = 0,54 - 0,92 mm; a = 29 - 50; b = 4,8 - 8,9; c = 9,8 - 17; c, = 3,1 - 6,7; V = 78 - 86, bodalo = 6,5 - 8,5 mm

  • Samci: L = 0,5 - 0,75 mm; a = 33 - 46; b = 4,5 - 7,2; c = 8,3 - 14,3; bodalo = 7 - 9 mm

Telo je po prepariranju (relaksaciji) ravno ali rahlo ventralno ukrivljeno, njegova dolžina pa je neposredno odvisna od okoljskih razmer; lateralna polja s šestimi vrezninami (linijami); glava nežno segmentirana; rep je pri obeh spolih koničast, precej čokat, njegov vrh pa se krožno (neostro) končuje .

RAZVOJNI KROG

Razvoj in reprodukcija D. myceliophagus je v tesni povezavi z okoljsko temperaturo. Po nekaterih podatkih traja razvoj ene generacije 40 dni pri temperaturah 13°C, 26 dni pri 18°C in 11 dni pri 23°C. Največji populacijski prirast je omenjeni avtor zabeležil pri 18 - 20°C, pri 26°C pa se je reprodukcija osebkov te vrste skoraj ustavila. Iz Avstralije izvirajo podatki, da je optimalna temperatura za razvoj te ogorčice 25°C. Visoka zračna vlaga prija D. myceliophagus in pospešuje njen razvoj. Tudi ta vrsta preide ob neugodnih okoljskih razmerah v stadij mirovanja.

Ko micelij parazitirane gobe zaradi napada D. myceliophagus propade, ogorčice zapustijo substrat oziroma mesto napada in se nakopičijo na enem mestu. Na površini zabojčkov, kjer gojijo gobe ali kar na samem kompostu oblikujejo lepljive grozde ali pa visijo iz privzdignjenih površin v obliki stalaktitom podobnih stolpcev. V eni taki koloniji je lahko zbranih skoraj milijon osebkov.

Obravnavana vrsta se najintenzivneje širi s pomočjo embalaže, ki se jo pri pridelovanju in razpečevanju gob uporablja, znotraj samih pridelovalnic gob je najpomembnejši prenos teh parazitov povezan z zalivanjem, obdelovalnim orodjem in navzočnostjo različnih vektorjev.

POMEN

Najpomembnejši gostitelj te ogorčice je prav gotovo gliva Agaricus bisporus, parazitira pa lahko tudi druge, saprofagne, fitofagne, plenilske in za živali patogene glive, ki pripadajo različnim rodovom: Acrostalagmus, Alternaria, Arthrobotrytis.

 

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije

New Page 1
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo ratlin